Avtor: Oliver Svit Cigale
V petek, 27. septembra 2019, smo učenci 9. razreda odpravili na domačijo tolminskega pisatelja Cirila Kosmača, ki se je rodil v Slapu ob Idrijci. Ogledali smo si tudi Šentviško planoto, natančneje cerkev, obnovljeno po načrtih prof. Jožeta Plečnika. Po planoti smo imeli tudi voden ogled.
Zjutraj smo se z avtobusne postaje v Idriji odpeljali na Tolminsko. Po 30 minutah vožnje smo prispeli na Slap ob Idrijci. Devetošolci smo se razdelili v dve skupini, saj je domačija premajhna za 60 ljudi. Prva skupina si je ogledala notranjost domačije, druga skupina pa je med tem pomalicala. Po ogledu rojstne hiše smo se sprehodili še do bližnjega potoka Skopičnika, kjer je Ciril preživljal svoje otroštvo.
Skromna domačija Cirila Kosmača stoji na levem bregu Idrijce v zaselku Bukovca. Poleg domačije se nahaja hlev. Leta 2003 je hiša postala spominski muzej, ki je posvečen pisatelju. Skozi zelo nizka lesena vrata smo vstopili v prostorno, a zelo temno vežo. Levo od vrat smo si ogledali črno kuhinjo, na desni pa izbo, ki je glavni prostor v kmečki hiši. Poleg izbe se nahaja kamra, v kateri so spali starejši ali bolni ljudje. V veži se nahajajo stopnice, ki se vzpenjajo na podstrešje. Podstrešni prostor nad vežo je zelo temen in sajast, saj črna kuhinja nima dimnika, ampak samo luknjo. Edina svetla prostora na podstrešju sta dve spalnici. Prva za starše, druga za otroke. Na podstrešju smo si ogledali še zanimivo razstavo o Kosmačevem življenju in njegovih knjižnih delih.
Po ogledu domačije smo se vkrcali na avtobus in se skupaj z vodičko odpravili na Šentviško planoto. To je planota nad dolinama Idrijce in Bače. Na planoti smo si ogledali cerkev Marijinega obiska na Ponikvah. Cerkev je nastala že v srednjem veku, vendar je bila med 2. svetovno vojno požgana in porušena. Leta 1954 so cerkev začeli obnavljati po načrtih prof. Jožefa Plečnika. Obnovljena cerkev je edino Plečnikovo delo na Severni Primorski in ima kar nekaj posebnosti. Arhitekt je vhod izpod večjega zvonika premaknil ravno na drugo stran, notranjosti pa je dal svoj pečat. Za gradnjo nove cerkve so uporabili ruševine stare cerkve.
Na sončen dan smo imeli izpred cerkve lep razgled na dolino. Lep pa je bil tudi cel dan, zapolnjen z zanimivo vsebino. Svoje znanje o Kosmaču, ki je nam, Idrijčanom, nekako domač, saj je njegovo literarno ustvarjanje navdihovala tudi Idrijca, njej tok in šum, smo poglobili ter spoznali lepe kraje, ki jih večina od nas pred tem še ni obiskala.
Foto: Tjaša Petkovšek