Avtorica: Bella

Verjetno vsak izmed nas že od malih nog posluša starše, ko mu govorijo: »To si naredil prav, to pa narobe«. (To nam vsem gre zadnje čase precej bolj na živce, kot nam je šlo, ko smo bili še majhni otroci.) No, zdaj ko smo že mislili, da nam bodo starši KONČNO nehali težiti, so pa tukaj še naši prijatelji – spet z enako frazo, povedano na MALCE drugačen način (tega načina smo dosti bolj veseli, tudi, če nas v resnici to dosti bolj prizadene).

Pa tudi vsi te ljudje se niso tega sami naučili. Včasih se sprašujem, kje so se oni naučili vsega tega oziroma kje se je vsega tega naučilo človeštvo. Pa sem prišla do ugotovitve. Kaj pa mediji? Ali pa cerkev? Vernikom na primer Sveto pismo govori, kaj je prav in kaj ne! Če ne drugega, pa nam to narekujejo vsaj mediji.

To, kaj je prav in kaj narobe, pa se tiče prav vsega v naših življenjih: tako mode oblačenja (posredno), kot tudi popolnoma navadnih življenjskih dejstev (neposredno).

Vendar pa se povsem legitimno zastavi vprašanje: » Ali je vse to res tako črno-belo, kot se zdi?« Ali je vse smo prav ali narobe? Mislim, da NE. Zakaj? Ker do vseh teh »prav ali narobe« nismo prišli mi sami, temveč so nam vse povedali drugi. Namesto, da bi se na svojih izkušnjah učili in delali tudi napake, smo slepo zaupali nekomu, ki nam je to povedal. KOT DA MEDIJI, ŠOLA, STARŠI VEDO, KAJ JE ZA NAS PRAV IN KAJ NAROBE!!!!!!!

Primer:
Stari starši so mi že od nekdaj govorili, da v primeru , da naredim faks dobim boljšo službo. V tistih časih je bilo to RES. Kar pa še ne pomeni, da je tako tudi danes. Po televiziji poslušamo o množici brezposelnih, ki so visoko izobraženi. To omaja trditev mojih starih staršev. Za današnje razmere torej ta trditev NE DRŽI. Kar pa še ne pomeni, da se moji stari starši motijo, saj je to njihova resnica.

Zakaj se sami ne odločamo o tem, kakšna je naša resnica, in ljudem okrog nas vedno dovolimo, da nam vsilijo svojo?
Ne vem. Vem pa to: »NA NAS JE, ALI BOMO ŽIVELI PO NJIHOVI RESNICI ALI BOMO SLEDILI SVOJI!!!!!!!«